Noro ljubim morsko jutro, pesem vetra in valov, drobne cricke in smolnat vonj. Tisina zgovorna in drob pescen pod nogami, cista voda in vse me vabi. Da okopam telo, se potopim v omami in sperem spomine zapletene zgodovine. Kot prerojena, vsa osoljena, ne brisem s sebe kaplje morja in lezem na sonce, izdihnem in vdihnem iz dna srca. Opazujem valove, odplavam v vesolje, hvalezno zamizim in akumuliram custveni navdih. Dusa se hrani, telo mi pociva in naenkrat sem vsa mila. Le pescenih plaz in morja s soncem obsijanega mi dajte in v meni vso milino clovestva najdete. Kipim od srece, besede moje postanejo dehtece, misli lahkotno ustvarjajo ideje in dusa moja zaplava brez meje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar