Zaupaj si, da ti lahko zaupam

Kar je nekaterim kompliciranje je zame kristalna jasnost. 

"Zaupaj si, da ti lahko zaupam."

Vse kar sva danes govorili je plod najinih trdih del. Tako kot se ti trudiš sama s sabo, se jaz trudim sama zase. Moja prednost so izkušnje, tvoja prednost je mladost, ki ti prinaša pot do izkušenj. In pot je pomembna. 

V spektru vsega kar sva delili, je v podlagi ves čas igrala tale verzija Florence.

Med vrsticami tvojega govora sem brala svoje bloge. 

Med zaključki sem našla svoje trditve. 

Ko si končno sproščeno spodvila nogo pod ta zadnjo in sedela v stolu s svojimi čudovitimi lasmi in veličino svoje osebnosti sem vedela, da si odprla svojo dušo. 

Vedela sem, da zdaj čutiš brez skrbnost dinamike med nama. 

Da me nikomur ne jemlješ. Da sem lahko toliko tvoja kot sem lahko samo svoja. 

Ko mi rečeš, da te razmetava, ti povem, da si pogumna raziskovalka sebe in življenja. 

Kasneje si priznava analizo druga druge. 

Priznam, vedela sem, da ne boš fotografirala (čeprav je mene tudi vleklo po fotoaparatu, da ovekovečim tebe), ker naju je pogovor preveč priklenil v trenutek. Si opazila, da sva bile v svojem mehurčku?

Dotaknile sva se ljubezni. Pomirila si me z zavedanjem vizualizacije. 

Med tem, ko si govorila o matematičnih in fizikalnih zakonitostih in enačbah si bila zame največja frajerka. 

In moje osebno razvejano mišljenje skrbno urejeno v sistemske mape zavedanja in intuicije,  ti je potrdilo  sklepanje, da na koncu koncev šteje le zaupanje vase ( v delu, v ljubezni, v odnosih, v vzgoji).

Sodobna psihologija temelji na zavedanju, razmišljanju s svojo glavo in zaupanju v življenje. 

Midve pa lahko učne urice nadaljujeva skupaj in vsaka zase. A vedno bova operirali tudi z odstavki iz najinih blogov. In očitno je, da "nerazumljiv" jezik pravzaprav nama jasno razkriva bistvo, ki je očem ne vidno. Na poti mojega življenja in na poti tvojega življenja se je zgodilo križišče, kjer sva trčile druga ob drugo. In za naju tako nenavadno, sva se druga drugi približevali počasi, potrpežljivo. Z vsem spoštovanjem, opazovanjem in premišljenostjo. Potem, ko sva stopili skupaj, pa je vse steklo kar samo od sebe.

In kar ti ne znam povedati v prozi naj ti povem takole: 

Le glej, kako nebo se boči,

misel v trenutek skoči, 

zavedanje te loči. 

Brez omejitev prideš do spoznanja.

Točno veš, kaj hočeš.

Intuiciji zaupaš, ker pravo energijo čutiš.

Kot vonj domač te vleče k sebi, 

vse kar tvojo dušo sreči.

Sveže jutro, 

bosih nog,

naj pelje te življenjska pot.